DAN

Ujemanja — Element: Ogen · Število: 19 · Nebesno telo: Sonce · Da–Ne: Da

Slika in simbolika karte

Na nebu sije ogromno sonce z obrazom in odprtimi očmi, okoli njega se izmenjujejo ravni in valoviti žarki.

Pod njim sedi gol otrok na belem konju, brez sedla, v roki drži veliko oranžno-rdečo zastavo, na glavi ima venec iz cvetja, v njem pa eno samo rdeče pero. Za njim je siv zid, čez katerega so se nagnile štiri sončnice.

In opazi najpomembnejše: sonce te gleda naravnost.

Sonce sveti s svojo lastno svetlobo

Karto prej, V noči Lune, je bilo vse v odsevih: Luna ne sveti, le odbija sončno svetlobo — zato se je vse zdelo bolj strašno.

Tukaj je prišlo tisto, od česar je prišla vsa svetloba noči.

Ta karta v enem stavku: kar je bilo včeraj ponoči pošast, je danes zjutraj obešalnik. Ni se spremenila stvar — spremenila se je svetloba, in zdaj jo prvič vidiš v njeni lastni svetlobi.

In opazi dva obraza: na Luni je bil obraz z zaprtimi očmi, ki te ni gledal, ampak le lebdel nad tabo. Sonce ima obraz z odprtimi očmi, gleda naravnost. To je razlika med tesnobo in veseljem: eden te ne gleda, drugi pa.

Otrok ne ve, da je gol

Poglej otroka: ničesar nima na sebi, in ne spomni se niti na to.

Na karti Zvezda je bil tudi nekdo gol, a tam zato, ker mu je Stolp vse raztrgal. Na Hudiču sta bila tudi dva človeka gola, tam z verigami in sramom.

Ta otrok pa ne ve za svojo goloto. Ni pogumen — ampak se mu ne zdi, da bi se moral zakriti.

To je darilo te karte: ne to, da premagaš sram, ampak to, da nenadoma pozabiš sramovati se nečesa.

Beli konj

In zdaj poglej konja, ker je to najlepša vrnitev v tem paketu: beli konj.

Na karti Smrti je hodil isti beli konj, počasi, ležerno, z jezdecem v črnem oklepu na hrbtu.

Isti konj. Nihče drug ne sedi nanj.

To je celotna pot v eni sami sliki: nisi zamenjal svoje usode, nisi dobil drugega življenja — isti konj te nosi, le da na njem ne sedi več okostje, ampak otrok. In nima niti sedla, niti vajeti: ni ti treba usmerjati tistega, čemur zaupaš.

Rdeče pero

V otrokovem vencu stoji eno samo rdeče pero.

Isto pero, ki je bilo na Klobuku Norca, na čisto prvi karti, ko še ni ničesar vedel, ampak je le odšel.

Od takrat je bilo oklep, veriga, strela, noč. Pero je ostalo.

To je najlepša obljuba te karte: ne boš izgubil tistega, kar si bil, preden si bil ranjen. Samo pozabil boš za nekaj časa.

Zid in sončnice

V ozadju stoji siv zid, čez katerega so se nagnile štiri sončnice.

To je pomembno, saj sporoča, da za veseljem stoji zid. Bil je vrt, bil je ograja, bila je zaščita — in ta otrok je prišel od tam.

Sončnice pa se nagibajo čez. Ne gledajo zidu: gledajo svetlobo.

Tisti, ki je sončnica, ne more razložiti, zakaj se obrača tja. Preprosto se obrača tja.

Zastava

V roki otroka plapola velika oranžno-rdeča zastava.

Smrt je tudi nosila zastavo, črno zastavo z belo vrtnico. Tukaj ni več kaj objavljati, ni sporočila, ni simbola: le veliko, toplo obarvano platno, ki plapola.

Obstaja veselje, ki nima sporočila. Preprosto je.

Ravni in valoviti žarki

Opazuj sončne žarke, ker so dvoji: ravni in valoviti, izmenično.

Ravni je svetloba, ki sveti, valoviti je toplota, ki greje — in to ni isto. Nekdo je zelo svetel in nikogar ne ogreje; in nekdo, ob katerem nisi postal pametnejši, ampak si se le bolje počutil.

Ta karta prinaša oboje, in to je redkost: razumel boš, in bo tudi dobro.

Devetnajstica

Ravni in valoviti žarki Opazuj sončne žarke, ker so dvoji: ravni in valoviti, izmenično.

Ravni je svetloba, ki sveti, valoviti je toplota, ki greje — in to ni isto. Nekdo je zelo svetel in nikogar ne ogreje; in nekdo, ob katerem nisi postal pametnejši, ampak si se le bolje počutil.

Ta karta prinaša oboje, in to je redkost: razumel boš, in bo tudi dobro.

Devetnajstica je število sonca in nosi oba svoja znaka: ena in devet — začetek in zrelost hkrati.

To ni srečen konec. Še sta dve karti. Ampak to je trenutek, ko se izkaže, da je bilo vredno.

Senca

V obratnem položaju veselje ne izgine, ampak se le zamegli: imaš vse, česar bi se moral veseliti, in ne čutiš. To ni nehvaležnost, ampak utrujenost.

Druga senca je odloženo veselje: tisti, ki pravi, da bo, ko bo to in ono — in medtem sije sonce.

Tretja pa je sram, ki se vrne: ko si nekdo ne upa živeti v dobrou, ker se boji, da mu bo vzeto.

Če je zdaj ta karta prišla k tebi

Ne sramuj se, da si dobro.

In ne odlašaj. Danes pojdi za deset minut na sonce, poglej naokoli in si dovoli, da ti je preprosto dobro.

Tisti, ki zdaj sprašuje, kako dolgo bo trajalo: sonce ni o tem. Vseeno je, kako dolgo bo trajalo. Danes sije.